Slovenska čitalnica v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu

Slovensko čitalnico v Gradcu so 6. junija 2013 slovesno odprli slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, državni sekretar Reinhold Lopatka, štajerski deželni glavar Franz Voves in dećelni svetnik za kulturo Christian Buchmann. Zahvala za ustanovitev knjižnice gre predvsem slovenskemu veleposlaniku na Dunaju Aleksandru Geržini in direktorju Štajerske deželne knjižnice dvornemu svetniku Dr. Christophu Binderju.

Slovenska čitalnica je prostorsko in organizacijsko vključena v Štajersko deželno knjižnico in se najaha v prosto dostopnem delu te knjižnice. Ob odprtju je vsebovala nekaj nad 2000 enot, ki jih je mogoče poiskati tudi v online katalogu deželne knjižnice. Knjige je Štajerski deželni knjižnici podarila republika Slovenija s podporo 32 založb in Univerzitetne knjižnice Maribor. Z ustanovitvijo čitalnice sta dobila slovenska kultura in jezik v prestolnici avstrijske Štajerske nov prostor delovanja in razvoja, ki bo služil tudi kot center slovenske kulture.

H gradivu Slovenske čitalnice sodijo tudi prevodi slovenske literature v nemščino, časopisi (tudi prosto dostopne e-verzije) in revije. Vsebinski sklopi obsegajo predvsem ta področja:

- slovensko leposlovje
- literarno in kulturno zgodovino
- mladinsko in otroško leposlovje
- deželoznanstvo
- literarno zgodovino in jezikoslovje
- učbenike za slovenščino kot drugi/tuji jezik
- različne priročnike.

Začetno gradivo za Slovensko čitalnico je pridobilo Veleposlaništvo RS Slovenije na Dunaju s pomočjo sponzorjev in podporo Univerzitetne knjižnice Maribor. To gradivo je bilo podarjeno Štajerski deželni knjižnici, ki je zanj dala na voljo svoj prostor.

Marsikaj povezuje Avstrijo - predvsem avstrijsko Štajersko in Gradec - z današnjo Slovenijo: skupna tisočletna zgodovina, v kateri je treba omeniti predvsem ustanovitev prvega slovenskega študentskega društva Societas Slovenica 13. maja 1810 v Gradcu. Njegov ustanovitelj Janez Nepomuk Primic, študent prava, razsvetljenski pesnik in prevajalec, je bil doma iz Zaloga pri Škofljici. Julija 1811 je cesar Franc I. odobril ustanovitev stolice za slovenščino na graškem liceju, ki jo je prevzel Primic in vodil do 1813. V drugi polovici 19. st. je v Gradcu potekalo živahno slovensko društveno življenje, to mesto je postalo tudi zibelka znanstvene slovenistike (z literarnimi zgodovinarji in jezikoslovci Gregorjem Krekom, Karlom Štrekljem, Matijem Murkom, Rajkom Nahtigalom in Vatroslavom Oblakom). V tem času so na univerzi v Gradcu potekala predavanja za pravnike, teologe in medicince tudi v slovenskem jeziku.

V sklopu Slovenske čitalnice potekajo literarni večeri, razstave, koncerti in medkulturna srečanja. Zato je čitalnica mesto srečanj Slovencev, pripadnikov slovenske manjšine in Avstrijcev, kar omogoča aktivno kulturno izmenjavo in krepi čezmejno sodelovanje ter evropsko povezovanje. S tem prispeva avstrijska Štajerska tudi v evropski sedanjosti k jezikovni in zgodovinski povezanosti Avstrije in Slovenije.