Stanko Vraz
Vortrag von Marjan Pungartnik am Beispiel der slowenischen Gedichte von Stanko Vraz
Kalchberggasse 2 / Joanneumsviertel
8010 Graz
Ansprechperson: Frau Krois
Tel: (0316) 877-4600
E-Mail: lb-veranstaltung@stmk.gv.at
Web: http://www.landesbibliothek.steiermark.at/
Ansprechperson: Mag. Ivanka Gruber
Tel: 0650-4211040
E-Mail: ivanka.gruber@aon.at
Marjan Pungartnik: In meinem Vortrag werde ich am Beispiel der slowenischen Gedichte von Stanko Vraz versuchen zu beweisen, dass er auch der erste slowenische moderne Dichter ist, der völlig anders schrieb als Prešeren, da er der Literatur der zweiten Hälfte des 19. Jh. angehört. Ich werde vor allem die Auseinandersetzungen bezüglich der slowenischen Sprache, die damals unter starkem Einfluss von Prešeren, Čop und auch Miklošič stand, thematisieren. Stanko Vraz setzte sich für die Anerkennung der steirischen Sprache ein. Als ihn der Prešerenkreis ablehnte, entschloss er sich, in kroatischer Sprache fortzusetzen und wurde einer der bekanntesten kroatischen Dichter. Ich werde aber auch versuchen zu erklären, dass er dies nur als Nachkomme einer jüdischen Familie tun konnte und dass für ihn eigentlich beide Sprachen Slowenisch wie auch Kroatisch, Zweitsprachen waren.
V svojem nagovoru bom poskusil dokazati na primeru njegovih slovenskih pesmi, da je Stanko Vraz tudi prvi slovenski moderni pesnik, ki je pisal bistveno drugače kakor Prešeren, saj že pripada literaturi druge polovice 19. stoletja. Tematiziral bom zlasti razhajanja glede slovenščine, ki je bila takrat pod močnim vplivom Prešernovih, Čopovih in tudi Miklošičevih pogledov, on pa si je prizadeval za upoštevanje štajerskega jezika. Ko ga je Prešernov krog zavrnil, se je odločil nadaljevati v hrvaščini in tam postal eden najvidnejši hrvaških pesnikov. Poskusil bom tudi prikazati, da je lahko to storil kot potomek Židov in da sta mu bila tako slovenščina kot hrvaščina pravzaprav drugoten jezik.
Stanko Vraz (Konstantin), bis 1838 Jakob Fras(s), Dichter, Kritiker, Verkünder
des Illyrismus und »der gesamtslawischen Gegenseitigkeit«, (*30. Juni 1810 in Cerovec (Scherovec) bei Ormož in der Untersteiermark; †24. Mai 1851 in Zagreb).
Er war Sohn der wohlhabenden Weinbauern Jožef und Katharina (geb. Kotnik). Vraz wurde auf dem Friedhof in Jurjevo beigesetzt und 1885 unter den Illyrischen Arkaden auf den Friedhof Mirogoj in Zagreb umgebettet.
Es erschienen von ihm unter anderem:
Objave pesmi v hrvaščini / Veröffentlichungen der Gedichte auf Kroatisch
Zbirka pesmi Đulabije, objavljena v časopisu Danica, 1837./
Gedichtsammlung Ðulabije, veröffentlicht in der Zeitschrift Danica
Pesniška zbirka Đulabije, Zagreb, 1840./ Gedichtsammlung Ðulabije, Zagreb, 1840
Pesniška zbirka Glasi iz dubrave žerovinske, Zagreb, 1841./
Gedichtsammlung Die Stimmen aus Žerovica, Zagreb,1841.
Pesniška zbirka Gusle i tambura: različite pĕsni. 1 od Stanka Vraza, Praga, 1845./
Gedichtsammlung Die Gusle und die Tambura: verschiedene Gedichte.1 von Stanko Vraz, Prag, 1845
Seine gesammelten Werke erschienen mit dem Briefwechsel des Dichters in Fünf Bänden
(Zagreb 1863-77)
Vraz Stanko (Konstantin), do 1838 Jakob Fras(s), pesnik in kritik, glasnik ilirstva in »vseslovanske vzajemnosti«, (* 30. junij 1810, Cerovec pri Ormožu - † 24. maja 1851, Zagreb). Bil je sin premožnega vinogradnika Jožefa in Katarine r. Kotnik (po dom. pri Koroščevih). Pokopan je bil na Jurjevem pokopališču, 1885. prekopan pod ilirske arkade na Mirogoju. Bil je najmlajši izmed šestero otrok razgledanih staršev. Oče je bil občinski šolski nadzornik, pisal je dnevnik v nemščini, mati je bila sestrična župnika Mihaela Jaklina. Od jeseni 1818 ga je dve leti poučeval domači učitelj Franc Sušnik v župnijski šoli v Svetinjah. Šolanje je nadaljeval v ljutomerski trivialki. Nato je obiskoval gimnazijo v Mariboru in licej v Gradcu (končal 1834). V Gradcu je dve leti študiral filozofijo. Leta 1834 se je odločil, da ne bo šel v bogoslovje, ampak bo študiral pravo. Izpite je opravil le za prvi letnik in leta 1840 dokončno opustil študij.
Bil je izredno jezikovno in literarno izobražen. V jezikovni in literarni izobrazbi sta ga v tistem času med Slovenci presegala samo Matija Čop in France Prešeren. V Gradcu se je učil tudi staro cerkveno slovanščino, srbščino, poljščino, ruščino in češčino, ker je želel napisati primerjalni slovar.
Še pred Čopovo smrtjo je stopil v stik s krogom čbeličarjev v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjal o zbliževanju osrednje slovenščine s štajerskimi jezikovnimi oblikami. Poskušal jih je pridobiti za svoje jezikovne načrte in jim ponudil v objavo svoje slovenske pesmi. Z njimi se je razhajal predvsem pri vprašanjih knjižnega jezika, ker si je kot Štajerec prizadeval za ohranjanje svojega narečja in njegovo uveljavljanje kot osnove za normiranje slovenskega knjižnega jezika.
Leta 1836 je prevzel pesniško ime Stanko Vraz. Želel se je uveljaviti kot slovenski pesnik, posvečal pa se je tudi zapisovanju slovenskih ljudskih pesmi. Nekaj pesmi je poslal reviji Kranjska čbelica, kjer pa jih niso hoteli objaviti zaradi jezikovnih posebnosti, saj je pisal v domačem narečju. Leta 1835 je želel izdati pesniški zbornik Cvetlice, pozneje pa še zbornik Metuljčki, vendar mu ni uspelo. Potem se je navdušil za ilirizem. Večina slovenskih izobražencev je ilirizem zavračala, ker jim je pomenil opuščanje slovenščine, za Vraza pa je bila knjižna (ljubljanska) slovenščina ravno tako tuja kot (zagrebška) hrvaščina. Redno je hodil na Hrvaško in se zaljubil v Ljubico, zdravnikovo hčer iz Samobora. Posvetil ji je pesmi v zbirki Đulabije. Vraz je v ilirizmu videl predvsem možnost za zbliževanje Slovanov. Leta 1839 se je preselil v Zagreb in začel izdajati pesmi v hrvaščini. Do izvolitve za tajnika Matice ilirske (1846-1850) se je preživljal z dediščino in živel od gostoljubja prijateljev na Štajerskem in Hrvaškem. Imel je tesne stike s kulturnim dogajanjem v Ljubljani (s Prešernom se je srečeval in dopisoval od leta 1837 do leta 1847).
V Zagrebu je ustanovil in urejal literarno-umetnostno-narodni zbornik Kolo (Od 1842-1850 je uredil ali souredil 7 zvezkov.). Krajši čas je urejal tudi časopis Danica Ljudevita Gaja.